Kljub neugodnim vremenskim razmeram, se je sedem pogumnih planincev v spremstvu strokovnih delavk odpravilo proti Lemberškemu gradu.Oblečeni v dežna oblačila, smo se napotili ob potoku proti vili Ružički. Ko so nas dohitele debele dežne kaplje, smo se zaustavili pod košatim drevjem, potem pa pogumno odhiteli naprej proti sv. Miklavžu. Kaj kmalu smo se morali ustaviti in si poiskati streho pri Žnidarjevih. Tukaj smo se preoblekli, malicali in ob prihodu »nemških pohodnikov« nadaljevali pot. Visoka trava nas je žgečkala, od daleč pa so nas pozdravljale krave…a glej ga zlomka, vreme se ni zjasnilo. Morali smo se ustaviti, saj je začelo zelo močno deževati. A tudi tokrat se nismo prestrašili. Družina Rebernik nas je povabila v utico, kjer smo spoznali deklico Oto. Pridružila se nam je pri igri in nam pomagala z branjem skritih navodil. Tako smo se razgibali, zapeli Kekčevo pesem, obnovili živalske družine, se pogreli ob skodelici toplega čaja…in spletli nova prijateljstva s prijazno Oto. Izlet smo zaključili v gostilni Pod kostanji, kje so nas čakale medalje in seveda malica iz nahrbtnika. Prav tako se nam je prilegla še ena skodelica planinskega čaja…

Menim, da nam bo izlet ostal v spominu kot prijetna izkušnja, saj smo bili vsi mnenja, da slaba napoved ni ovira za izlet. Potrebna je le dobra oprema, predvsem pa volja in vztrajnost vseh sodelujočih.

Hvala vsem, ki ste ob naši dogodivščini sodelovali, še posebej družini Rebernik za prijazno gostoljubje!

Utrinki pa se nahajajo v galeriji!

Za planince vrtca, Marjana in Tanja