Prva noč je za nami. Uspavala nas je nevihta, prebudilo pa toplo sonce. Po obilnem zajtrku je okoli skednja hodila pastieica Mica in iskala svojo izgubljeno ovčko. Ker je nismo nikjer opazili, nam je raje predstavila proces nastajanja volne iz katere je vsakdo ustvaril svojo sliko z metodo filcanja. Zelo nam je bilo zanimivo. A po kosilu smo spoznali čisto pravega škrata Nejkota. Navdušil nas je s svojim videzom, glasom in karizmo. Njegovo poznavanje pravljic v “pravljičnem gozdu” je vsakega posameznika pritegnil v pozorno poslušanje in sledili smo mu vse do čarovničine koče, kjer smo našli čisto pravo skrinjo z zakladom. Nikoli ne uganete, kaj točno se je notri skrivalo. Tri palačinke. Prav ste slišali. Naša večerja. Pa ne samo tri. V tem času, ko smo se malo poigrali je iz treh nastal cel kup, da smo se jih lahko ob ognju do sitega najedli ter zaplesali ob glasbi. za konec pa predajamo naprej le se odlično škratovsko znanje: “Največji zaklad niso dragulji ali zlato. Največji zaklad je naša družina, je zdravje in so naši prijatelji”.
