V gozdu je vedno zanimivo in mnogo izhodišč za raziskovanje in učenje. Gozd ponuja radoživost, mirnost in prostor za sponatano igro.
Ob opazovanju narave otrok povezuje in organizira senzorne dražljaje (poslušanje ptičjega petja v gozdu, poslušanje šumov, zvokov z zaprtimi očmi, poslušanje klasične glasbe v parku, vonjanje cvetlic, bezga, akacije, in hrane; okušanje trobentic, gozdnih jagod, borovnic in kislice; tipanje debel, skorje, gozdnih plodov, smole, vode, kamnov, tipanje z zaprtimi očmi, …
Naravno okolje je vir neposrednega opazovanja, eksperimentiranja in neposrednega učenja, s tem pa pridobivanja izkušenj in preverljivih znanj.
Mateja Kos
