- februarja smo obeležili mednarodni dan maternega jezika. Načrtovane dejavnosti na to temo smo v vseh oddelkih izvajale preko celega tedna. Skoraj vse skupine so obiskale knjižnico in prisluhnile branju zgodbe ob ogledu ilustracij s strani knjižničarke. Knjižnica je prostor, ki vedno znova navduši otroke in jih spodbudi k samostojnemu ogledu knjig, slikanic in kartonk. Knjige otroke posrkajo s svojimi bogatimi ilustracijami, črkami, besedami ter jih spodbudijo k postavljanju vprašanj, pripovedovanju ter poslušanju drug drugega. Spoštljiv odnos do knjige je temeljna osnova za nadaljnje delo, zato otroke vsakodnevno spodbujamo k primernemu ravnanju s knjigami od prvega leta starosti dalje. Tako ima vsaka skupina v igralnici svoj knjižni kotiček, opremljen s primernimi knjigami, slikanicami, kartonkami, slikopisi. Komunikacijske veščine urijo vsakodnevno od vstopa v vrtec do odhoda domov z uporabo vljudnostnih izrazov, pogovarjanju z odraslimi in z vrstniki preko igre, kar pripomore k širjenju besednega zaklada vsakega posameznika. V Rdeči skupini so pozornost namenili še njihovemu knjižnemu nahrbtniku. V Oranžni skupini so otroci lahko prinesli tudi svoje najljubše knjige od doma in to je bila izredno močna motivacija za poslušanje in pripovedovanje otrok. V drugem starostnem obdobju pa se je število dejavnosti na to temo razširilo še na poslušanje ugank, rim in deklamacij slovenskih avtorjev. V Rjavi skupini so se preko grafoskopa s senčnimi lutkami preizkusili v pripovedovanju. Na prostem so za ta namen uporabili kar kamne pripovedovalce. Skupaj z otroki iz Bele skupine so prisluhnili zgodbi Muce Copatarice v slovenskem in angleškem jeziku. V maternem jeziku pripovedujemo, ga poslušamo in ga pišemo. V Zeleni skupini so tako dali poudarek tudi na spoznavanju črk preko preslikovanja posameznih črk v zdrob in sestavljanju besed preko igre Abeceda. Otroci drugega starostnega obdobja pa so si ob koncu tedna lahko ogledali tudi dramatizacijo njihovih strokovnih delavk z naslovom Sitnobe sitne.
“Najlepše sanje se sanjajo v materinem jeziku in najgloblje seže misel, napisana v jeziku, ki ga je človek zajemal z dihom otroštva.” (Milan Petek – Levokov)
