… a jaz sem pa mlinarjev sin.
Ko mlinček ropoče in voda šumlja,
srce mi veselo igra, igra.
Ko mlinček ropoče in voda šumlja,
srce mi veselo igra, igra.”
Pot nas je tokrat popeljala v bližnjo Novo Cerkev, kjer smo si ogledali Soržev mlin, ki ga poganja voda. Po zajtrku smo se z avtobusom odpravili na pot. Na kmetiji nas je pričakal g. Oton in otroci so mu hiteli povedati kaj smo si prišli pogledat. Najprej nam je pokazal račke, ki so iskale črvičke na travniku. Ogledali smo si potok Mlinščica, ki poganja mlinska kolesa. Otroci so z zanimanjem opazovali kako se je kolo pričelo vrteti in prisluhnili zvoku vode ter vrtečega se kolesa. Nato nas je povabil v mlin in nam povedal katera žita melje, kaj nastane iz moke in zakaj vse lahko moko uporabimo. Povedal nam je tudi kako njegov mlin deluje.
Nato pa so se otroci lahko preizkusili v vlogi mlinarja. Najprej je vsak nasul nekaj žita – rži, v zgornji del mlina, nato pa smo skupaj odšli v spodnje prostore. G. Oton je pognal mlinska kolesa, ki so začela glasno klopotati in mleti žito, iz skrinje pa se je pričela prašiti moka. Mlinar nam je dovolil, da jo potipamo in jo poskusimo. Otroci so povedali, da je bila zelo dobra.
Nato smo v kmečki hiši za toplo krušno pečjo pojedli malico in se pogreli s toplim čajem. Zraven pa so prisluhnili zgodbici Od kod si kruhek. G. Oton nam je dal moko, da si bomo lahko tudi v vrtcu spekli kruh. Pokazal nam je še največje kolo, ki ga poganja voda, v Sloveniji. To vodno kolo pa poganja žago. Pokazal nam je tudi mizo, ki se lahko spremeni v posteljo. Čas v in ob mlinu je hitro minil. G. Otonu smo se zahvalili za zelo zanimiv in poučen ogled in za gostoljubje ter se z avtobusom odpravili nazaj proti Dobrni.
